SPREMEMBE V ORBITI

Očnica ali orbita je parna koščena vdolbina v lobanji, v kateri se nahaja oko s pripadajočimi strukturami. Izraz orbita se lahko uporablja le za koščeno ogrodje ali pa se pod ta izraz prišteva tudi njeno vsebino. Kostni del orbite oblikuje stožčasto strukturo, ki obdaja in ščiti oko s pripadajočimi strukturami.

Orbitalne stene preko odprtin (foramnov) in pok (fisur) komunicirajo z večimi pomembnimi lobanjskimi prostori. Preko teh odprtin potekajo ključne povezave (žile, živci), ki omogočajo normalno delovanje očesa, poleg tega pa je preko njih možno širjenje ekspanzivnih lezij ali okužb v možgane ali druge dele obraza.

V orbiti se nahaja oko s pripadajočimi strukturami, ki omogočajo njegovo normalno delovanje: zunajočesne mišice, živci, žilje, večji del solznega aparata, vezivno tkivo, ki tvori vezivna septa in maščevje. Iz vseh omenjenih struktur lahko nastanejo novotvorbe, ki so lahko benigne ali maligne.

Zaradi anatomske oblike je v očnici malo prostora, zato so potrebna specifična kirurška znanja za operacije na tem področju. V orbiti se v majhnem prostoru velikosti 30 cm3 obkroženem s koščenimi stenami, ki so v stiku z možgani, nahajajo izjemno pomembne nevrovaskularne strukture.

Glede na predhoden klinični pregled, slikovne preiskave in razširjenosti spremembe v orbiti, se odločimo ali lahko spremembo odstranimo v celoti ali le delno, odvzeti del spremembe pa pošljemo na histološko preiskavo. V kolikor odvzamemo le del spremembe je večinoma potrebna kasnejša dodatna (adjuvantna) terapija.

Anatomski prikaz orbite.