ND:YAG LASERSKA KAPSULOTOMIJA IN IRIDOTOMIJA

Nd:YAG laserje v oftalmologiji uporabljamo za zdravljenje nekaterih pogostih in resnih očesnih obolenj. Najpogosteje jih uporabljamo za zadnjo kapsulotomijo ob nastanku zamotnitve zadnje lečne ovojnice (angl. posterior capsule opacification – PCO), ki se razvije po operaciji sive mrene in vstavljeni umetni znotrajočesni leči (angl. intraocular lens – IOL), pogosto pa jih uporabljamo še za iridotomijo ob zdravljenju nekaterih oblik glavkoma in tudi preventivno pri pacientih z ožjim zakotjem, ki imajo predispozicijo za razvoj glavkomskega napada. Redkeje se Nd:YAG laserje uporablja še za odstranjevanje pigmentnih delcev s sprednje površine umetne znotrajočesne leče, povečanje sprednje odprtine v lečni ovojnici po operaciji sive mrene, zadnjo sinehiolizo, t.j. sprostitev zarastlin med šarenico in lečno ovojnico in odstranjevanje motnjav v steklovini (vitreolizo).

Slika 1: Shematski prikaz Nd:YAG kapsulotomije. Laserski žarek vstopi v oko skozi roženico in ga fokusiramo takoj za zadnjo lečno ovojnico.
Slika 2: Prikaz zamotnitve zadnje lečne ovojnice.
Slika 3: Pred in po posegu.

Nd:YAG laserska kapsulotomija

Nd:YAG laserje v oftalmologiji, kot že omenjeno, najpogosteje uporabljamo za zadnjo kapsulotomijo pri nastanku PCO po operaciji sive mrene. Pri posegu z laserskimi sunki naredimo odprtino v zamotnjeni zadnji lečni ovojnici, s čimer odpravimo motnjavo v vidni osi (shema posega na sliki 1-3).

PCO povzroči postopno slabšanje vidne funkcije z oviranjem ali sipanjem svetlobnih žarkov, ki vstopajo v oko. To povzroči padec vidne ostrine in kontrastne senzitivnosti, bleščanje ali dvojni vid pred prizadetim očesom. PCO tudi zmanjšuje vidno polje med terapevtskimi in diagnostičnimi posegi na očesu. Pri otrocih lahko PCO povzroči nastanek slabovidnosti, v kolikor se pri operaciji prirojene sive mrene ne odstrani zadnje lečne ovojnice. Simptomi pri PCO in sivi mreni so zelo podobni. Raziskava je pokazala, da pacienti s PCO, pri enaki vidni ostrini, celo slabše ocenijo vidno funkcijo, kot pacienti s sivo mreno.

PCO je najpogostejši pooperativni zaplet povezan z novodobno operacijo sive mrene (fakoemulzifikacijo). Pogostnost nastanka ocenjujejo na 28% po 5 letih po operaciji. V Sloveniji letno po podatkih evropskega statističnega urada (OECD Health Data 2010; Eurostat Statistics Database) opravimo približno 563 operacij sive mrene na 100.000 prebivalcev, to pomeni da v 5 letih po operaciji sive mrene PCO razvije vsaj 3150 pacientov. Na nastanek PCO vplivajo različni dejavniki, kot so prisotnost ali odsotnost umetne znotrajočesne leče (afakija ali psevdofakija), material in oblika IOL, načini fiksacije IOL (v ciliarnem sulkusu ali v vrečki lečne ovojnice), starost pacienta, čas od operacije, če je bila opravljena operacija pri nekaterih oblikah sive mrene (prirojena, popoškodbena siva mrena) in različne očesne (uveitis, retinitis pigmentosa) ter sistemske bolezni (sladkorna bolezen, miotonična distrofija, juvenilni revmatoidni artritis).

Zaradi visoke incidence PCO so številne raziskave usmerjene k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in napredovanje PCO, kot tudi k iskanju boljših kirurških tehnik, novih oblik in materialov IOL ter zdravil, ki bi preprečila razmnoževanje in prenos lečnih epitelnih celic, ki so odgovorne za nastanek PCO. Z izboljšanjem kirurške tehnike in razvojem novih oblik ter materialov IOL se je incidenca PCO v razvitem svetu nekoliko znižala. Kljub različnim poskusom preprečevanja nastanka PCO po operaciji sive mrene, laserska kapsulotomija še vedno predstavlja zlati standard v terapiji PCO.

Nd:YAG laserska iridotomija

Laserska iridotomija pa je kirurški poseg, pri katerem, s pomočjo laserskih sunkov, napravimo majhno luknjico v perifernem delu šarenice in s tem omogočimo prehod prekatne vodke iz zadnjega v sprednji prekat (Slika 4). Poseg se izvaja pri zdravljenju naslednjih očesnih bolezni: akutni primarni zapori zakotja z mehanizmom pupilarnega bloka, primarnem in kroničnem glavkomu zaprtega zakotja, intermitentni zapori zakotja ter nekaterih sekundarnih glavkomih (fakomorfnem glavkomu, anteriorni dislokaciji leče pri poškodbi, pri posteriornih sinehijah, sekluziji ali okluziji zenice, idr.). Lasersko iridotomijo izvajamo tudi preventivno pri pacientih z ožjim zakotjem, pred vstavitvijo IOL v sprednji prekat, pred vstavitvijo znotrajočesne kontaktne leče (angl. implantable contact lens – ICL) v sulkus ter pri nekaterih drugih indikacijah. Lasersko iridotomijo v oftalmologiji izvajamo manj pogosto kot lasersko kapsulotomijo, je pa poseg, za razliko od laserske kapsulotomije, večinoma urgenten in z njim preprečujemo ireverzibilno izgubo vidne funkcije.

Slika 4: Shematski prikaz iridotomije. Laserski žarek vstopi v oko skozi periferni del roženice in ga fokusiramo v šarenici.