REVIZIJSKE OPERACIJE PO POŠKODBAH
Poškodbe očesa in obočesnih tkiv
Periokularne (obočesne) poškodbe lahko prizadenejo le oko, pogosteje pa prizadanejo tudi okolišnja tkiva, veke in obrazni skelet. Resnost poškodbe je odvisna od sile in mehanizma; lahko so prisotne le manjše modrice, lahko pa gre za težjo poškodbo, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč in operativni poseg.
Poškodbe orbite
Očnica ali orbita je parna koščena vdolbina v lobanji, v kateri se nahaja oko s pripadajočimi strukturami. Izraz orbita se lahko uporablja le za koščeno ogrodje ali pa se pod ta izraz prišteva tudi njeno vsebino. Kostni del orbite oblikuje stožčasto strukturo, ki obdaja in ščiti oko s pripadajočimi strukturami. Orbitalne stene sestavljajo številne različne kosti, ki se združujejo med seboj. Tope obočesne poškodbe pogosto privedejo do različnih zlomov sten orbite. Najpogostejši so zlomi dna orbite ali medialne stene. Dno orbite oblikuje tanka kost, ki hitro poči ter tako absorbira mehansko silo pri poškodbi. Ta vrsta zloma orbite se imenuje tudi “blow out” poškodba, pri kateri lahko ostane defekt v kosti v dnu orbite. V to poko se lahko ujame spodnja prema očesna mišica ali vezivno tkivo, kar ima lahko za posledico težave pri premikanju oči in lahko povzroči dvojni vid pri pogledu navzgor. Pogosto se pojavi tudi izguba občutka na licu in premik očesa navzad (videz ugreznjenega očesa).
Pri zelo močnih silah lahko poči tudi rob orbite, ki je sicer zelo debel. Takšna poškodba lahko prizadane tudi živce, mišice in vezivno tkivo okoli očesa.
Te vrste zlomov običajno oskrbi maksilofacialni kirurg, lahko pa jih diagnosticira oftalmolog.
Poškodbe vek
Veka skrbi, da je oko nenehno vlažno, tako da solzni film enakomerno razporedi po očesni površini. Med spanjem, veka ne preprečuje le prehoda svetlobe do očesa, ampak tudi preprečuje, da bi se roženica izsušila. Veke oko tudi ščitijo pred poškodbami.
Po poškodbi so modrice – hematomi na obočesnih tkivih in na vekah zelo pogoste. To lahko močno vpliva na delovanje vek, saj lahko zaradi hematomov prostovoljno in neprostovoljno odpiranje in zapiranje vek postane boleče in omejeno. Hematomi, tudi če so zelo veliki, se s časom sami resorbirajo in izginejo.
Veke so mehke strukture, zato so raztrganine in odtrganine – avluzije po poškodbah pogoste. Raztrganine pogosto vključujejo tudi drenažni, odvodni solzni sistem, ki ga je potrebno po poškodbi pregledati, poškodbo prepoznati in popraviti skupaj z raztrganino na veki. Zdravljenje je odvisno od širine in globine raztrganine, vendar je običajno kirurško. Če je raztrganina veke manjša, se poseg lahko opravi v lokalni anesteziji. Bolj zapletene, večje raztrganine in tiste, ki vključujejo solzne poti, pa običajno operiramo v splošni anesteziji.
Brazgotine in nepravilen položaj vek po poškodbi
Pri poškodbah vek se lahko odtrga del veke, ki ga je potrebno na ustrezno mesto pravilno prišiti, v primeru izostanka dela veke, pa je potrebno le-tega rekonstruirati iz okolnega tkiva. Vsaka poškodba veke je unikatna. Kljub sledenju uveljavljenim smernicam zdravljenja so možni zapleti, ki so posledica pretiranega brazgotinjenja, poškodb, ki niso bile odkrite ob sami poškodbi in zato niso bile zdravljene, pridruženih poškodb živcev, ki sicer omogočajo normalno delovanje vek. Po poškodbi je možen nastanek brazgotinskega ektropija (veka je izvihana) ali entropija (veka je uvihana), ptoze (povešene veke), nepopolnega zapiranja vek (lagoftalmosa). Slednje je lahko vzrok suhega očesa in posledično okužb roženice. Določene brazgotine so lahko tudi estetsko moteče in si jih bolniki želijo odstraniti. Vse operacije poprave bolezenskih stanj, ki so posledica predhodnih poškodb veke opravljamo tudi v naši ambulanti.
Poškodbe oči
Pri poškodbah se lahko poškoduje tudi samo oko. Oko se lahko poškoduje zaradi mehanskih udarcev (s topimi ali ostrimi predmeti), zaradi opekline ali zaradi kemičnih snovi. Pogoste posledice poškodb oči so:
– poškodbeno vnetje šarenice (travmatski iritis): Takšno poškodbo lahko povzroči udarec topega predmeta v oko. Iritis pomeni vnetje šarenice in ciliarnika, ki obdajata in oblikujeta zenico. Poškodba šarenice običajno zahteva zdravljenje, kljub zdravljenju pa je možno trajno poslabšanje vida.
– subkonjunktivalna krvavitev (hiposfagma): Subkonjunktivalna krvavitev je posledica pretrganja krvnih žil veznice – sluznične membrane, ki pokriva beločnico. Stanje je običajno nenevarno in ne povzroča težav z vidom ali bolečin. Je pa potrebno pregledati oko, da ni prisotna pridružena globja poškodba očesa. Subkonjuktivna krvavitev običajno izzveni v 1-2 tednih.
– kemična poškodba očesa: Kemično poškodbo lahko povzročijo različne snovi in tekočine, ki sicer niso prisotne na očesni površini. Nekatere snovi (navadno kisline in baze) lahko povzročijo hude poškodbe očesa. Oblika poškodbe se lahko razlikuje od manjšega draženja, do globokih poškodb očesa in celo slepote, odvisno od snovi, ki je povzročila poškodbo. Po kateri koli kemični poškodbi očesa svetujemo obilno izpiranje očesa s čisto vodo ali fiziološko raztopino in takojšnjo zdravniško pomoč.
– odprta poškodba očesa: Gre za poškodbo, kjer je prekinjena stena očesa. Oko ob takšni poškodbi lahko izgleda deformirano. Nujna je takojšnja zdravniška pomoč in napotitev k oftalmologu. Na pregledu se klinično oceni poškodbo, običajno je potrebno kirurško zdravljenje.