NEVARNE (MALIGNE) SPREMEMBE

Bazalnocelični karcinom

Bazalnocelični karcinom (BCC) je najpogostejši maligni tumor vek (Slika 1). Potrebno ga je čim prej odstraniti, sicer se lahko razširi na večje območje okoli oči ali pa se širi v očnico (orbito), nosne sinuse in tudi možgane. BCC se praktično nikoli ne razširi po telesu – ne zaseva.

BCC se običajno kaže kot neboleča izboklina, ki se počasi oblikuje na veki. Pogosteje nastane na spodnji veki. Če tumor nastane na robu veke, izguba trepalnic nakazuje, da je tumor maligen.

Zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma

Sum na BCC postavimo večinoma s kliničnim pregledom. V primeru manj očitnih sprememb se lahko odločimo za potrditev diagnoze z incizijsko biopsijo. Ko je diagnoza potrjena, pa je potrebno opraviti operativni poseg za odstranitev tumorja. Odstranitev tumorja lahko izvede bodisi okuloplastični kirurg bodisi dermatolog ali plastični kirurg odvisno od lokacije tumorja. Na vekah BCC običajno odstranjuje le okuloplastični kirurg. Če se tumor nahaja na rizičnem območju, na katerem je odstranitev v zdravo težje izvedljiva, je potrebno pri posegu uporabiti tehniko zmrzlih rezov ali Mohsovo tehniko. Ti dve tehniki nam pred zaprtjem ali rekonstrukcijo predela, kjer je bil odstranjen tumor, povesta da je bil tumor odstranjen v zdravo.

Če patohistolog, pri uporabi teh tehnik odkrije rakave celice v robu, lahko kirurg na točno določeni lokaciji odstrani dodatno plast okvarjenega tkiva, hkrati pa ohrani čim več tkiva zdravega. Po potrditvi, da je bil tumor odstranjen v zdravo, se tkiva veke reformirajo. Rekonstrukcija vek je visoko specializirana oblika kirurgije, ki jo lahko opravi le okuloplastični kirurg (GALERIJA).

Slika 1: Primeri bazalnoceličnega karcinoma.

Slika 2: Ploščatocelični karcinom spodnje veke

Ploščatocelični karcinom

Ploščatocelični karcinom (SCC) je drugo najpogostejše maligno obolenje vek, ki se pojavi na spodnji veki v približno 60 % (Slika 2). SCC nima patognomoničnih značilnosti, tako da ga brez histološke preiskave težko potrdimo. Pogosto se kaže kot neboleča nodularna lezija z nepravilnimi privzdignjenimi svetlečimi robovi, telangiektazijami in centralnimi ulceracijami, podobno kot se kaže BCC. Zbolevajo večinoma moški, starejši od 60 let, ki so pogosto že imeli odstranjene druge nevarne kožne spremembe.

Predispozicijski dejavniki vključujejo zunanje dejavnike, kot so ultravijolična svetloba, izpostavljenost arzenu, ogljikovodikom ali sevanju, okužba s humanim papiloma virusom, jemanje imunosupresijskih zdravil ter opeklinske poškodbe. Poleg tega imajo predispozicijo za SCC posamezniki z albinizmom in kserodermo pigmentosum. SCC se po telesu razširi (metastazira) najpogosteje preko limfnega sistema, tako da je zgodnja detekcija prizadetosti bezgavk ključna za izboljšanje prognoze. SCC se lahko širi tudi vzdolž trigeminalnega, okulomotornega ali obraznega živca kot asimptomatska perinevralna invazija, ki jo lahko ugotovimo s histološkim pregledom. Redkeje opažamo simptomatsko perinevralno invazijo, ki se kaže s spremenjenim občutkom ali bolečino v predelu, ki ga oživčuje prizadeti živec. SCC s perinevralno invazijo ima stopnjo ponovitve do 50 odstotkov, zato se priporoča postoperativna radioterapija.

Sebacealni karcinom

Sebacealni karcinom (Slika 3) izvira iz žlez na robu veke (Meibomovih ali Zeissovih). Zaradi vsebnosti lipidov se klinično kaže kot rumenkasta lezija. Lahko posnema blefarokonjunktivitis, kronični halacij, BCC, SCC in druge tumorje. Najpogosteje prizadene ženske med 65. in 70. letom, pogosteje pa se pojavi na zgornji veki.  Lahko se kaže z izgubo trepalnic, uničenjem izvodil Meibomovih žlez ali kot kronični enostranski blefarokonjunktivitis. Prizadane vse rase, pogosteje pa Azijsko, kjer je skoraj pogostejši kot BCC.

Diagnozo lahko zgrešimo pri začetni histološki preiskavi, tako da zahteva večkratne biopsije s posebnimi barvanji. Površinska biopsija pogosto ni zadostna in lahko zgreši osnovni tumor; zato je za diagnozo potrebna celodebelinska ekscizija veke ali t.i. punch biopsija.

Čeprav vzrok običajno ni znan, obstaja povezava s prirojenim Muir-Torrejevim sindromom, ki se deduje avtosomno dominantno. Za ta sindrom se domneva, da je podtip dednega nepolipoznega kolorektalnega raka. Če pri bolniku ugotovimo sebacealni karcinom, je potrebno bolnika testirati na ta sindrom. Slabši prognostični dejavniki so: bolezen ugotovljena po več kot 6 mesecih, vaskularna in limfna invazija, razširitev bolezni v orbito, prisotnost bolezni na večih mestih – multicentrični izvor, intraepitelijska oblika ali pagetoidno širjenje v veznico, roženico ali kožo, lokalizacija na zgornji veki in predhodno obsevanje.

Slika 3: Sebacealni karcinom zgornje veke.

Sebacealni karcinom odstranjujemo z varnostnim robom, kasneje pa je večinoma potrebna še dodatna terapija, najpogosteje obsevanje.

Slika 4: Melanom spodnje veke.

Melanom veke

Melanom je relativno redek tumor na veki (Slika 4). Najpogosteje se pojavi v 6. do 8. desetletju življenja. Najpogosteje se kaže kot zadebeljena pigmentirana sprememba z nepravilnimi robovi. Pogostejši je na spodnji veki. Pri vsakem bolniku, ki mu odstranjujemo pigmentirano spremembo večinoma svetujemo histološko preiskavo.