POPRAVA UŠESNE MEČICE

Ušesna mečica (lobulus auriculae) je spodnji mehki del uhlja, v katerem ni hrustanca in ga tvori s kožo pokrito vezivo in maščevje. Skozi ušesno mečico se pogosto vstavlja nakit, redkeje pa je izpostavljena poškodbam. Poškodbe lahko privedejo do deformirane oblike ušesne mečice, zaradi uhanov pa se lahko luknjica v mečici poveča ali ob potegu za uhan popolnoma prekine. Zaradi poškodb lahko na ušesni mečici nastanejo tudi moteče, hipertrofične brazgotine ali keloidi.

S kirurškim posegom, ki se izvaja ambulantno v lokalni anesteziji, lahko popravimo nepravilnosti ušesne mečice. Poseg traja približno 45 minut, po posegu pa ni potreben bolniški stalež in se lahko takoj vrnete k vsakodnevnim aktivnostim. Šive odstranimo čez 7-10 dni.

V primeru kirurškega zdravljenja hipertrofičnih brazgotin le-te izrežemo in rano zašijemo, kasneje pa je potrebna še dodatna terapija s kortikosteroidi. Pri pojavu razvlečene luknjice za uhane rob luknjice osvežimo in zašijemo, razcepljeno ušesno mečico pa popravimo s posebnim rezom kože in natančnim šivanjem. Ker luknjico zašijemo, je potrebno kasneje na sosednjem mestu narediti novo. Med posegom lahko popravimo tudi t.i. »škratji uhelj«, kjer je ušesna mečica pritrjena na lice brez gube med mečico in kožo na obrazu. V nekaterih primerih lahko z injiciranjem hialuronske kisline tudi nekirurško pomladimo ušesno mečico. Na ta način postane ušesna mečica bolj polna, obenem pa se na njej zgladijo tudi gubice.

Fotografija 1: Poškodovana ušesna mečica zaradi dolgotrajne nošnje uhanov.
Fotografija 2: Kirurško popravljena ušesna mečica s šivi (2 meseca po posegu).